APDEJT.si

V New Yorku so potekali množični protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi med govorom Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih. Stotine protestnikov se je zbralo na Times Squareu, kjer so izražali svoje nestrinjanje z izraelsko politiko. Medtem v Evropi poteka razprava o morebitni izključitvi Izraela iz UEFA zaradi vojne v Gazi. O tem naj bi odločali v začetku novembra, razprava pa se je razširila tudi na področje športa.

Ameriška igralka Jennifer Lawrence je na Mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu obsodila dogajanje v Gazi kot "genocid, ki je nesprejemljiv". Kritizirala je tudi ameriško politiko zaradi pomanjkanja "integritete". Lawrence je poudarila, da politiki lažejo in da primanjkuje empatije, ter opozorila, da ignoriranje dogajanja v enem delu sveta lahko hitro pripelje do težav tudi drugje.

Organizator prosveda, Center za ekonomsko izobraževanje, je poudaril, da je obvezno služenje vojaškega roka nepravično in nepotrebno. Protestniki so izrazili željo po investicijah v državljane, ne pa v orožje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da bo vzpostavitev palestinske države ostala nepopolna, dokler se Izrael ne bo ustavil. Pozval je k takojšnjemu sojenju izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuu in članom njegovega kabineta zaradi genocida v Gazi. Erdogan je poudaril, da je za dokončno rešitev palestinskega vprašanja nujno zaustaviti izraelsko agresijo.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitne ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) lahko povzročile težave pri dobavi naftnih derivatov v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Profesor Goran Radosavljević je izpostavil, da bi lahko prišlo do kratkoročnih pomanjkanj in težav s plačilnim prometom na bencinskih črpalkah. Članki tudi sprašujejo o rezervah goriva, ki jih ima NIS.

Ambasador Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih, Zlatko Lagumdžija, je srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN označil za primer politike brez načel. Lagumdžija je za Federalno televizijo dejal, da je BiH na pravi strani zgodovine, Srbija pa na nasprotni.

Donald Trump je pozval Microsoft k odpustitvi Lise Monaco, vodje za globalne zadeve, ki jo je označil za grožnjo nacionalni varnosti. Monaco je pred tem delala kot varnostna svetovalka v administraciji Baracka Obame in kot namestnica ministra za pravosodje pod Joejem Bidnom. Mediji so poročali tudi o željah nekaterih Američanov po jasnejši izjavi Baracka Obame glede Donalda Trumpa.

Združene države Amerike so po poročanju RTS po pogovorih s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem že sedmič preložile začetek izvajanja sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) za osem dni, do 8. ali 9. oktobra.

Cene nafte so na svetovnih trgih znova poskočile in presegle mejo 70 dolarjev za sod, potem ko je Rusija uvedla prepoved izvoza goriva, Ukrajina pa je okrepila napade na rusko naftno infrastrukturo. Investitorji se bojijo morebitnega pomanjkanja.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred जनरलno skupščino ZN je bil zaznamovan s protesti in nasprotovanji. Številni delegati so zapustili dvorano v znak protesta, medtem ko so drugi ploskali. Osrednja tema govora je bila situacija v Gazi. Hkrati so v New Yorku potekali množični protesti, kjer so demonstranti obsojali izraelsko vojaško ofenzivo v Gazi in zahtevali prekinitev stradanja prebivalstva.

Turkish Airlines je napovedal, da bo svojo floto razširil z nakupom 225 novih letal Boeing, vključno s 75 širokotrupnimi letali Boeing 787-9 in 787-10. Ta odločitev je bila sprejeta po srečanju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 44 poslancev glasovalo za, 4 so bili vzdržani in 73 proti. Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar se je hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću in drugim uradnikom zahvalil za to odločitev. Pred tem je 56 poslancev pozvalo Plenkovića, naj Hrvaška prizna Palestino in ustavi izvoz orožja v Izrael. Razprava o priznanju Palestine je bila burna, pri čemer so različne politične stranke izrazile različna stališča.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v New Yorku sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in z njim razpravljal o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Srbijo in Izraelom. Vučić je pogovor označil za dober in vsebinski.

Po besedah Borka Stefanovića, namestnika predsednika Stranke svobode in pravice, so bili na tradicionalno večerjo ameriškega predsednika v Združenih narodih povabljeni vsi visoki gostje iz Evrope, razen voditeljev Rusije, Belorusije in Srbije. Stefanović je izjavil, da se neslavna epizoda srbske diplomacije v New Yorku končuje z živčnim Vučićem, ki ni privlačen za srečanje nikomur, ki bi bil pomemben za Srbijo. Po poročanju medijev Vučiću niso samo odpovedali srečanja, ampak ni bil povabljen na Trumpovo večerjo.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Nemška javna televizija ZDF ocenjuje, da Srbijo čaka vroča jesen. V prispevku so poudarili, da predsednik Aleksandar Vučić vse ostreje napada udeležence protestov in pojačuje pritisk na televizijo N1. Opozorili so na bližajočo se obletnico padca nadstrešnice v Novem Sadu.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je, na predlog Federalnega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo, odobrila 3,5 milijona KM za povezovanje delovne dobe delavcem. S tem želijo zaščititi delavce in ohraniti njihovo dostojanstvo.

Vlada Srbije je najmanj štirim ruskim državljanom, ki so bili v času podelitve državljanstva pod sankcijami Velike Britanije in Kanade, podelila srbsko državljanstvo. Med njimi je tudi Macut, ki je povezan z Gazpromom. BIRN poroča, da ni edini, ki je prejel državljanstvo kljub sankcijam.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.